»Beseda v nekaterih vzhodnih kulturah pomeni neposnemljivo rjo, čar starosti oziroma patino časa. Saba kot element lepote v japonski kulturi uteleša vez med umetnostjo in naravo. Je preperel kamen, razcefranost, ki priča o mnogih rokah, ki so se dotikale slike na njenem robu. Je očarljiva spremljevalka, ki je ni mogoče posnemati in jo s seboj prinese čas.«

»Njih navadnost, običajnost naj ne zavaja, avtorico namreč zanima zgodba za predmetom, tako tista, ki se je napisala njegovemu ustvarjalcu v procesu nastajanja, kot tista, ki se začne zapisovati takrat, ko ta najde svoj dom.«

»Narativ razstave je zgodba o dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, ki predstavlja eno od možnih razlag časa, v katerem živimo, in vzrokov, da danes smo, kjer smo.«

»Svetle točke, ki jih Kristus srečuje, so njegova mati, Veronika s prtom, sotrpini ...«

»Mladi umetniki in umetnice, soočeni s koncem sveta, tako ne morejo več ustvarjati umetniških del, ki bi spremenila svet, ampak ustvarjajo dela, ki bi, vsaj njim, osmislila svet, ki je pri koncu.«

»Osrečite sebe in družino vzporeja časovne fragmente preteklosti in sedanjosti, da bi v svetu, ki je vse podobnejši 'brezsvetju', ustvarili novo izkušnjo in mu poiskali 'ustreznejšo' podobo.«

»Telo, ki ga posedujemo in ki mu pripadamo.«

»Spominjajo na zajete podobe vode in forme, ki jih lahko najdemo v naravi. Organske oblike so mehke, pretočne in valujoče. Kljub svoji mehkobi na vsake toliko iz grafičnih listov zazeva praznina, ki nas opominja na minljivost.«

»Naslov serije je okrajšava za barve mavrice, vizualni občutek, ki se je ponavljal v številnih poletjih, ki sem jih preživel doma.«

»Zaradi te vrzeli, scotome, ki je del vsakega od nas, drugače doživljamo neko isto stvar, ki jo gledamo.«